Zoperniza.

Pred vezh létmi ſe je bila mlada vidova is Kraſa na Pivko omoshila in priſhla v neko vaſ ne slo daljezh od Poſtojne na terdo kmetijo. Na Kraſu je od ſtarih zhaſov navada bila na ſpomlad vſe shita opleti in Kraſhovke ſo od nekdaj sa pridne plevize iméli; sakaj nobena ni per tem delu pozhenila, kar sa gerdó dershé, temuzh ſkluzheno perpognjena ga je zhverſto opravila. Tudi je kraſhka pſheniza v dobroti in zeni banaſhki enako ſhteta. V Kraju pa, kamor je bila mlada vidova perpeljana, ni bilo navade shita pléti. Njo je ſerze bolelo in milo ſe ji je ſtorilo, kadar je vidila, de plevel shita preráſva in mori. Terdno je ſklenila po ſvoji domazhi ſhegi shita opleti. Od ſvojih domazhih opravil in hiſhniga dela ſe je po urah otergovala, poſebno v jutru sgodaj, in je vſe ſvoje shita oplela. V kratkim zhaſu ſo sazhele nje popred blede shita ſ-zhernevati k nje velikimu poveſeljenju, in ker je to od leta do leta ſtorila, ſo ſe nje shita ozhitno v raſtvi, v klaſji in sernji od vſih drusih raslozhile. Nje ſoſedinje, bodiſi, de ſo bile nevoljne noviga dela, ktero jim je bila pokasala, ali bodiſi, de ſo ji bile nevoſhljive savolj njenih lepſhih perdelkov, ali pa de ſo hotle le po shenſko nad njo ſi ſvoje jesike bruſiti, — ſo jo zopernizo imenovale. «Na zopernije ſe mora saſtopiti» ſo rekle med ſeboj, ker sna ſtoriti, de ſo nje shita lepſhi od vſih drusih shit. Oh, de bi vender vſe Krajnize, de bi vſe ⸲Slovenke po zeli Iliriji take zopernize poſtale! koliko vezh in zhiſtejſhiga in lepſhiga shita bi ſe perdelovalo! ko bi ga ſlednja Ilirka s pletvijo le dva mernika perdobila, ali bi ga ne dala zela Ilirija ſaj 400,000 polovnikov vezh?

⸲Slednji rasumni kmetovavez ſposna, de shitna pletev more veliko sdati, in ſe bogato plazhati. Kar na njivi plevel shivesha pojé, tega shito ne dobi; to je vender gola reſniza. Vezh ko jih is ene ſklede jé, mènj na eniga pride. Plevel, ko njivo preráſe, shito duſhi in mori; ko ſe pa s plevelam vun vershe in pokonzha, ne more vezh shitnim koreninizam potrebniga shivesha kratiti; shito ſe srezhi, to je, pride bolj na dan in ſe bolj ſponaſha. Dalej je preprizhana reſniza, de ſlednji semeljſki ſad bolj shivo in zhverſto raſe, ko ſe v pravim zhaſu semlja okolj njega sruſhi ali srahlja, de srak (luft), gorkota in mokrota loshej do korenin pride. Ko bi ſe tedaj shita, poſebno kjer ſo mozhno plevelne, enkrat ali ſhe zló dvakrat v pravim zhaſu, to je, preden v kolenza gredo, — oplele, bi snalo to per 10 mernikih eniga, dva, ali ſhe zló tri mernike pervrezhi. Kolikajn shita vezh! vſe pred 40 létmi ſim v ozhitnih novizah bral, de v nekterih Angleſhkih krajih ſo shita po trikrat opleli, in to s saupanjam, de bi jim toliko vezh pervergle in delo povernile. Na eni njivi ſe sna 5 ali 10, pa tudi 20, ja ſhe zló 30 polovnikov perdelati.

Poleg shegna boshjiga je vſe na tem leshezhe, kako ſe gnoji in kako ſe vſe druge dela ſtorijo.

M. Vertovz.