KMETIJ⸲SKA ⸲SHOLA.

(Na dalje.)

Pervo nedeljo.

Dobro jutro ſoſed! ſte ſliſhali, kaj je pretekel teden ſtaraſhina is noviz nam perpovedoval. Veſelje je bilo poſluſhati, kar nam je per kmetovanju vediti. V nedeljo vam bom ſhe kaj vezh od tega bral, rezhe ſtaraſhina. Nato ſe je veliko naſ is vaſi ſoſhlo, ter sazhel je:

I. Kakó laſtnoſti semlje posnavati?

Navod.

Ljubi kmet! Preden drevo v semljo saſtaviſh, moraſh posnati semljo, ktero hozheſh preorati, moraſh vediti, kako bi jo nar bolj obdelal, kter ſad bi ti nar gotovſhi snal doneſti. Ravno tako je treba vediti, kakſhen srak ali luft, kakſhni vetrovi ali vremena ſo po kraju navadni, ktéri od teh bi ſadeshu koriſtni, kteri ſhkodljivi bili.

Ako srak ſadeshu ali shivali neſlushi, nobeno ne porata. ⸲Sadeſh pije po lepenju ali po perju srazhje v ſé, ktero ſok poganja, in ſadeſh redi. Sraven tega srak veliko perpomore, de ſe gnoj v semlji bolj pogodí in raspuſtí.

Is tega bosh rasumel, sakaj de je dobro semljo preoravati, drobiti in obdelovati jo.

Slo potrebna je toplota ſadeshu. Kadar v pomladi ſolnze gorkó poſiva, veſ prirod koj oshivi, ſad ſe sazhne rasraſhati; ko ſe pa gorkota vmakne, in mras naſtopi, vſa raſt saſtane.

Nar bolj potrebna sa raſt je mokrota. Gnoj ſe od mokrote pogodí in rasdelí po semlji, ter ſadeſh po koreninah gnojnino v ſé poſerka.

Mozhirnoſt odvrazhuje od semlje preobílno toploto, satorej ſe mozhirna semlja mersla semlja imenuje. Tudi ſvitlobo mora ſadeſh imeti, de od nje farbo, diſhavo in okuſ dobi, de ſe tudi dosóri; to ſleherni kmet ve, de med goſto detelo in graſhizo plevel ne sashêne, ker ſvitlobe nima.

Navadni srak ali luft v kraju ſe ſhe bolj saſtopno s letémi beſedami raslozhi: gorko, merslo, mehko ojſtro, ſuho, mokro vreme. Po ⸲Slovenſkim ſo mnogotere laſtnoſti srazhja, ktere ſe po teh le peternih ſtopnjah dajo raslozhiti.

1. kolikor viſhji nad morjam, toliko merslejſhi je kraj, in toliko krajſhi poletje je; satorej je gorenſka in koroſhka ſtran merslejſhi in ojſtrejſhi, kakor Vipavſka dolina, dolenſka in doljno-ſhtajerſka ſtran; kakor je Tershaſhko, Goriſhko, Zhiſhko, Horvaſhko in Dalmazija, kjer vinſka terta raſte, kjer druge mehkotne, tudi shlahtne selſha dobro poratajo, kterih v gornih krajih ne perdelujejo.

2. kolikor dalje proti ſolnzu, toliko gorkejſhi je kraj, rasun zhe je na hribih; kolikor viſhji pod oſoje, toliko merslejſhi je.

3. kamor je obernen, ali kamor mají ſvet. Po ſolzhnih breshinah je toplota mozhnejſhi; satorej po takih bolj vino perdelujejo, kakor pa po oſojnizah. Dobra je ilovnata semlja, ako nekoliko proti ſolnzu mají; ſlabſhi je peſhena semlja, ako tako mají, ker ſe od ſolnza prevezh pregreje, de mokrotnoſt pre hitro sgine. Na breshni oſojnizi osimina rada posebe, in jo ſreſh poterga.

4. V krajih, kjer ſo jeseri, ali druge velike vodé, je sima mehkejſhi, poletje pa hladnejſhi; ſploh pa ſo taki kraji mokrotni. Poleg velizih vodá koj ſpomlad in posno jeſén ſlana mori. Ker ſe vodé pozhaſi odtekajo, megla polega, satorej vezhkrat ſhkodljiva roſa pada.

5. V krajih bliso gorá, gojsdov in ſneshnikov ſe ſpomlad toplota in mras naglo ſpremenujeta; to le ſadeshu ſhkodje. Po takih krajih vezh deshuje, kakor po velikih ravnih.

Dobro je sa kraje pod gorami in per gojsdih, kjer ſo savetje.

Po le teh peternih raslozhkih navadniga srazhja, ſe dajo ſlovenſke deshele, kar kmetijſko obdelovanje in perdelovanje sadene, ſpet v trojne poſebne ſtopnje krajov resdeliti; namrezh:

1. V tople kraje, kjer vinſka terta raſte, kjer vſe mehkotne ali shlahtnejſhi selſha, sraven teh tudi ſadje, in shito perdelujejo.

2. V kraje ſredne toplote, kjer ſizer ſadje in shito porata, vinſka terta pa ne raſte.

3. V mersle kraje, kjer s ſadjem she nizh kaj ni, shita pa ſhe nekaj perdeljujejo; kjer je sima dolga, in veliko ſnega pade.

Semlje ſo ſe nekdaj is gorá po nishavah raslesle. Od sazhetka ſveta je velika povodnja goré rasmozhila, potem ſe je kamnje od vrozhine in mrasa pregnano sazhelo rasſhibravati, drobiti, in ſe je polagama sperſtenilo. ⸲She dan danaſhen ſe kamnite goré ravno na to visho perſtenijo. Veliko deshvanje gore vedno ſpéra, vode in potoki perſt v doline plavajo, semlja, ktero orjemo ali obdelujemo, ſe je v zhaſu s mnogoterim odgnitjam od shival, selſh in drugih raſtlin pomeſhala, in je tako rodovitna poſtala. Veliko takih semljá je v njive podelanih, veliko jih je ſhe, ki le divji ſad po njih raſte. Dobro in koriſtno sa kmetovanje je tadej vediti, kako in s kóm ſo vſe ſorte semlje is perviga nameſhane, kako ſe mora letá smeſ popravljati in perpravljati, de bo temu ali unimu ſadu ſlushila.

(Dalje ſledi.)