Nékaj sa ſtrojbarje.
Reading edition
⸲Strojbarjem, kersnarjem in tiſtim, ki ſe s ſtrojbarſkimi in kersnarſkimi rezhmí pezhajo in ſe vezhji del ſmerekoviga lubja in jeshíz poſlushijo, samorem is ſvoje ſkuſhnje povedati, de ni ſamo ſmerekovo lubje, temuzh tudi verbovo sa zhreſlo dobro. Verb veliko in urno ob vodàh in na mokrim ſvetu sraſte, ktere v butarah s lubjem vred sa kurjavo imajo; tudi jerbaſe in pleteníze is njih pletó; pa lubja od mladík ne porajtajo in ſhkóda je, de to ljudjé is nemar puſhajo. Ne le lubje od debla, temuzh tudi od mladik in perje je dobro sa ſtroj, zhe ſe ob takim zhaſu napravlja in poſpravlja, ko ſe ſhe ni zhiſto isſhuſhilo.
Sa bolj debelo uſnje da tudi mezeſnjevo lubje dobro zhreſlo; pa takrat, kadar ima nar vezh ſoka v ſebi, ga nar menj porajtajo. Opomniti ſe pa mora, de je ſamo vnotrajna ſtran tega lubja slaſti, kakor vſaziga ſploh, sa ſtrojbo pripravna; unajne hraſte ſe morajo, dokler ſhe lubje ni rasſekano, odſtergati.
Tudi bresovo lubje je dobro, slaſti sa terdnejſhi uſnje. Smerekovi ſtershi in lupine od divjiga koſtanja ſo tudi dobri, in teſhko ni, jih veliko nabrati, ker ſe lahko klatiti dajo, kadar dosorijo. Sa temi pa hraſtovje s ſvojo ſkorjo, s mladikami in s perjem vſe dá, kar je sa ſtrojbo dobriga uſnja tréba.
Kako ſe is tega ali uniga lubja od imenovanih dervéſ zhreſlo pripravlja, ſe vſak lahko poduzhí, in s veſeljem ſim pripravljen ali v piſmih ali pa s beſedo vſaziga poduzhiti. She v letu 1826 v meſzu roshniga zvéta ſim od tega v Dunajſkih novizah piſal in ſtrojbarji v moji ſoſéſki ſo po ſrezhi tako ſtorili. Od takrat ſim s pomozhjo kmetov ſvojih blishnih krajev to rezh tako daljezh dognal, de mi ſadaj hraſtoviga in verboviga lubja toliko pripeljejo, de 20 do 25 tavshent teletnjin v letu vſtrojim. Zhe bi ſe v vezh krajih naſhiga zeſarſtva taziga boljſhiga lubja sa zhréſlo poſlushili, bi ſe tudi uſnje kmalo poboljſhalo in kmalo bi naſhi ſtrojbarji unajnim kóſ bili.
J. Javernik, vlaſtnik ſtrojbarſke fabrike v Wilchelmsburgu v Avſtrii.