Nauk, kakó shido perdelováti, ali nauk, kakó murve ſaditi in shidne zherve ali goſénze srediti.
Reading edition
Ljubi moj kmet! Po tem, ko ſi v ſpomladi polje obſejal, nograde obdelal, imaſh od ſ. Florjana do kréſa lép zhaſ, ki ga ne moreſh sa nizh boljſhiga oberniti, kakor shidne goſénze paſti in shido perdelovati, kar ſe ravno v tem zhaſu da ſtoriti, ter sató:
1. Ker ti to velik dobizhek obéta.
2. Ker to délo nizh teshko ni, poſebno perve tjédne, ko ſo zhervizhi ſhe bolj majhni, ampak ſhe le sadnje 14 dni, ko she vezhi sraſtejo; sakaj okoli 30 dni terpí vſe to délo in nizh vezh ne.
3. Ker ti sató skorej ni tréba nizh dnarjev potroſhati, rasun kakſhne krajzerje sa zhervno ſéme.
4. Ker shido prez lahko prodaſh in imaſh v 6 — 7 tédnih she dnarje v moſhnji sa ſvojo pridno ſkerb, kar ſe per vinu in shitu ne sgodí, ki ſe doſtikrat teshko in ſlabo prodá.
5. Ker velíko vezh dnarjev s tem v kratkim perdobiſh, kakor sa ktero rezh bodi, in kakor tvoj ſoſed, ki ima morebiti boljſhi njive, zhe ſi teh 30 dnéh priden in shidne goſénze prav ſkerbno paſeſh.
6. Ker vſe to delo tvoja shena, kaka ſtara mati in otrozi opravijo, in dobiſh is téga lahko vſe, kar ti je sa davke, zhevle in ſol potreba.
7. Ker ti ni tréba od tega perdelka ne deſetíne ne gorſine opravljati, in ti murve vezh dajo, kakor vſe drugo ſadje, ki ga imaſh.
8. Ker ti tvojiga perdelka, zhe kolikaj varujeſh, ne more lahko kaj vseti, kar ſe pa na polji in v nogradih lahko sgodí.
Zhe pa hozheſh shidne zherve srediti in shido perdelati, moraſh ſkerbeti.
a. sa potrébno paſho, to je, sa doſti murv, kterih perje je paſha sa shidne goſenze ali zherve.
b. sa kozho ſvetlo, ſuho in zhedno.
d. sveſto takó, kakor ti bom povédal, zherve rediti, in v vſim ravnati ſe.
Poſkuſhnja v nemſhkim Gradzu, v Ljubljani in ſem ter tje v nemſhkih deshelah je pokasala, de ſe tudi v naſhih krajih da lépa in terdna shida perdelati; to je, povſod, kjer murve raſti hozhejo. Murve pa tudi v naſhi desheli ſkoraj povſod rade raſtejo.
Shida je laſhke in franzoſke deshele obogatila; tudi vaſ bi, zhe bi jo perdelováti snali, in kar ſhe ne snamo, hotli nauzhiti ſe.
Zhe premiſlimo, koliko dnarjev gre sa shido is naſhe v ptuje deshele, in pa lép dobizhek, ki ſkorej nizh ne koſhtá; in ki ſe v 30 dnéh lahko dobí, naſ mora mikati téga perdelka lotiti ſe. Kar toliko drusih samore, sakaj bi mi nè?
Pa pravijo: «Lotili bi ſe, ako bi murve she eno leto sraſtle.» Ali na Laſhkim in Franzoſkim in v drusih deshelah, kjer shido perdeljujejo, tudi eno leto niſo sraſtle, in tudi v naſhih krajih nogradi in drugo ſadno drevje v enim letu ne doraſte; pa priden kmet vender nograde in drugo ſadno drevje ſadi in kmalo ſad dozhaka. Perje ima vender vſaj murva prej, ko drevje ſad, in is ſkuſhnje vemo, de murva prav oſkerbljena hitrej raſte, ko drugo drevje. Imamo murve, ki ſo is ſemena sraſtle, poshlahtnjene, ſhe niſo 7 lét ſtare, in ſo debeljſhi ko tvoja noga in she zhes 5 ſeshenov viſoke.
De ſe pa k temu ravno takó lahkimu kakor dobizhka polnimu delu, ki ga otrozi, ſtare shene in nadloshni in drusiga dela nesmoshni ljudjé lahko opravijo, vnamemo, ſe pové, de ſe od kake ſrédne murve, ktera 150 ℔. perja da, 3000 shidnih zhervov sredi, ki 10 ℔. galete ali jajzhik dajo, in sa vſak funt dobre galete ali shidnih jajzhik dobiſh lahko 40, 45 kr. ali pa zlo 1 gl. Po tem takim da ena ſama taka murva 6 — 10 gl. gotoviga dobizhka, kar nobeno drugo dervo eno léto in poſebno v 30 dneh ne dá.
Prejemite tadej nauk, kakó ſe da shida perdelovati in sh-njo velik dobizhek v kratkim ſtoriti.
Govorjenje bo
I. od murv,
II. od reje shidnih zhervov ali goſenz,
III. od ravnanja s shido.
(Dalje ſledí.)